Pogosta vprašanja

1. Kaj je lokacijska informacija?

Lokacijska informacija je potrdilo iz uradne evidence. Predstavlja izpis iz prostorskih aktov občine, ki veljajo na predmetni parceli, za katero se lokacijska informacija izdaja. Predstavlja pomemben vir informacij tako za lastnika zemljišča, potencialnega kupca, arhitekta, investitorja idr.

Lokacijska informacija od 1. 6. 2022 velja tudi kot potrdilo o namenski rabi zemljišča.

Od 18. 7. 2023 se uporablja spremenjena oblika lokacijske informacije – glej Pravilnik o lokacijski informaciji (PISRS) (Uradni list RS, št. 92/22, 72/23).

Lokacijska informacija vsebuje podatke o:

• namenski rabi prostora,
• prostorskih aktih in prostorskih aktih v pripravi,
• začasnih ukrepih,
• tem, ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države,
• pravnih režimih,
• razvojni stopnji nepozidanega stavbnega zemljišča,
• tem, ali je nepozidano stavbno zemljišče v območju plačevanja takse za neizkoriščeno stavbno zemljišče,
• tem, ali je zemljišče v območju, kjer je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele,
• spletni povezavi do javno objavljenih prostorskih aktov, ki veljajo na zemljišču.

Priloga lokacijske informacije je Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta (karta namenske rabe prostora in karta gospodarske javne infrastrukture).

2. Potrebujem lokacijsko informacijo. Kako postopati?

Izpolnite obrazec »Zahteva za izdajo lokacijske informacije« – Vloga

Zahtevo lahko vložite tako, da jo:

• skupaj s potrdilom o plačilu takse pošljete na elektronski naslov obcina.vrhnika@vrhnika.si ali
• osebno oddate v sprejemni pisarni, kjer lahko tudi poravnate upravno takso.

Navodilo za plačilo in znesek upravne takse sta navedena na zahtevi.

3. Želim postaviti pomožni objekt: nadstrešek za avto, garažo, lopo, ograjo, oporni zid… Kaj potrebujem? Kako postopati?

Pomožne objekte je dopustno graditi le na gradbeni parceli obstoječega in legalno zgrajenega stanovanjskega objekta.

Najprej pridobite lokacijsko informacijo za zemljiško parcelo, na kateri želite izvesti poseg. V lokacijski informaciji je navedena namenska raba zemljiške parcele ter prostorski akti, ki veljajo na zemljiški parceli. V lokacijski informaciji so navedene tudi povezave na spletno stran Občine Vrhnika, kjer so objavljeni Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (OPN) in občinski podrobni prostorski načrti (OPPN): VELJAVNI PROSTORSKI AKTI – Občina Vrhnika. V 32. – 42. členih OPN so zapisani pogoji za oblikovanje pomožnih objektov, ki jih je potrebno upoštevati. Če na zemljišču velja OPPN, je potrebno upoštevati določila OPPN.

V lokacijski informaciji so navedena tudi varovana območja, v katerih se nahaja zemljišče (npr. kulturna dediščina, poplavno območje, vodovod) ter naslovi soglasodajalcev, katerih soglasja morate pridobiti (npr. Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Direkcija RS za vode, JP Komunalno podjetje Vrhnika).

Pomožni objekti so lahko:

• nezahtevni – treba je pridobiti mnenje občine o skladnosti z občinskimi prostorskimi akti, soglasja in gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, ali
• enostavni – ni treba pridobiti mnenja občine, niti gradbenega dovoljenja, samo soglasja.

Ali je za predvidena dela na in ob stanovanjski hiši potrebno kakršnokoli dovoljenje, si lahko pomagate tudi z interaktivnim pomočnikom – glej spletno stran: https://pis.eprostor.gov.si/pis/graditev-objektov

Vrsto objekta po zahtevnosti določa Uredba o razvrščanju objektov (PISRS) (Uradni list RS, št. 96/22) ter Priloga 1 te Uredbe. V kolikor gre za enostaven objekt ni treba pridobiti mnenja občine o skladnosti; investitor mora sam poskrbeti, da objekt ni zgrajen v nasprotju z določili OPN oz. OPPN.

V kolikor gre za nezahtevni objekt sledi priprava projektne dokumentacije za nezahteven objekt (Priloga 6 – Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt), ki jo lahko pripravite tudi sami. Bodite pozorni, da projektna dokumentacija zajema vso zahtevano vsebino:

• Zahteva za izdajo mnenja (Priloga 9A – Zahteva za izdajo mnenja),
• grafični prikaz značilnih prerezov oz. pogledov, označeni skrajni gabariti,
• prikaz predvidenega objekta na zemljiški parceli z označenimi odmiki od mej gradbene parcele oz. mej s sosednjimi zemljiškimi parcelami,
• morebitni drugi dokumenti, s katerimi izpolnjujete določbe OPN-ja (npr. mnenje JSKS, v kolikor gre za gradnjo kmetijskega objekta na kmetijskem zemljišču).

Priloge lahko vložite na predvidenih obrazcih ali pa jih oblikujete po svoje (glej primer izpolnjene Priloge 6). Pomembno je, da se  iz dokumentacije razbere, ali je predviden objekt / poseg skladen z OPN-jem oz. OPPN-jem.

Zahtevo za izdajo mnenja o skladnosti s prostorskimi akti občine oddate na Občino Vrhnika preko:

• pošte na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
• e-pošte na naslov: vrhnika@vrhnika.si ali
• osebno v sprejemni pisarni.

Ko pridobite pozitivno mnenje občine o skladnosti z občinskimi prostorskimi akti, na upravni enoti (UE Vrhnika) vložite vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.

Zahteva za izdajo mnenja – Priloga 9A

Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – Priloga 6

Primer izpolnjene priloge 6

4. Kaj je predkupna pravica občine? Kdaj potrebujem izjavo o (ne)uveljavljanju predkupne pravice občine in kako jo pridobim?

Občina Vrhnika je na podlagi Odloka o predkupni pravici Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 507/22) Odlok-o-predkupni-pravici.pdf upravičena uveljavljati predkupno pravico na naslednjih vrstah zemljišč:

• stavbna zemljišča, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• zemljišča, na katerih že obstajajo objekti gospodarske javne infrastrukture, katerih lastnica in upravljavka je občina;

ter na območjih:

• ureditvena območja naselij, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• druga ureditvena območja, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih,
• območja za dolgoročni razvoj naselij, kot to določajo veljavni občinski prostorski akti, ko bodo ta območja določena v občinskih prostorskih aktih.

Podatek, ali ima občina na zemljišču predkupno pravico, je podan v lokacijski informaciji.

Lastnik nepremičnine, namenjene prodaji, mora občini kot predkupnemu upravičencu predložiti ponudbo. Ponudbo v imenu lastnika lahko poda pooblaščenec s pisnim pooblastilom.

Če gre za solastnino na zemljiščih in se zemljišče prodaja v celoti, morajo občini v odkup zemljišče ponuditi vsi solastniki oziroma tisti solastniki, katerih deleži se prodajajo.

Občina se mora o sprejetju oziroma zavrnitvi ponudbe pisno izjaviti v 15 dneh od njenega prejetja.

V primeru, da občina predkupne pravice ne uveljavlja, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer pa cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena občini kot nosilcu predkupne pravice. Določba o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup občini, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno zopet najprej ponuditi v odkup občini.

Če se pogoji prodaje spremenijo in lastnik prodaja zemljišče po spremenjeni ceni, lahko ponovno poda ponudbo občini pred potekom treh mesecev.

O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice ter o nakupu nepremičnin odloča župan občine, ki lahko za odločanje pooblasti direktorja občinske uprave ali vodjo Oddelka za prostor.

Stroškov v postopku ni. V skladu z Zakon o upravnih taksah (ZUT) (PISRS) (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) je vloga za izjavo, da občina ne uveljavlja predkupne pravice, takse prosta.

Vloga za izdajo izjave o (ne)uveljavljanju predkupne pravice

5. Na obstoječem objektu želim dozidati prizidek. Kako začeti postopek, kaj potrebujem?

Vsekakor se boste morali obrniti na izbranega projektanta/arhitekta, saj je za prizidek potrebno izdelati projekt in pridobiti gradbeno dovoljenje.

Svetujemo vam, da najprej pridobite lokacijsko informacijo (glej vprašanje št. 2 in 3).

Ko vam bo projektant pripravil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), boste morali pridobiti mnenje občine o skladnosti s prostorskimi akti (Priloga 9A) in drugimi predpisi. Običajno vlogo v vašem imenu vložijo projektanti, lahko pa to storite tudi sami.

Ko pridobite mnenje občine o skladnosti predvidenega posega z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi, lahko na Upravni enoti Vrhnika, Stara Vrhnika 1d, 1360 Vrhnika zaprosite za izdajo gradbenega dovoljenja.

K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja je treba priložiti tudi pozitivna mnenja na DGD drugih mnenjedajalcev, v kolikor se nahajate v katerem od varovalnih območji (npr. Zavod za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Elektro Ljubljana d.d., JP KPV d.o.o.). Informacijo o teh boste prejeli v lokacijski informaciji.

6. Kakšen je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja? Kam vložim vlogo?

Pred začetkom si izberite projektanta, ki vam bo pripravil vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD projekt).

Najprej na občini vložite zahtevo za izdajo lokacijske informacije, na podlagi katere in na podlagi vaših želja projektant izdela DGD projekt, ki mora biti skladen z občinskimi prostorskimi akti.

Sledi pridobitev mnenj in soglasij:

• mnenje občine o skladnosti z občinskimi prostorskimi akti,
• soglasja upravljavcev gospodarske javne infrastrukture (npr. KPV, Elektro, Telekom, Adriaplin),
• soglasja glede varovanih območij (npr. Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Direkcija RS za vode) ter
• soglasja sosedov, v kolikor je objekt od parcelne meje oddaljen manj kot 4 m, služnost ipd.

Ko imate vsa pozitivna mnenja/soglasja na DGD projekt, lahko vložite vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na pristojno upravno enoto (UE Vrhnika), ki gradbeno dovoljenje tudi izda.

7. Želim zamenjati ostrešje na svoji hiši? Kaj potrebujem?

Najprej na občini pridobite lokacijsko informacijo za parcelo, na kateri želite izvesti poseg. V lokacijski informaciji je naveden podatek o veljavnih prostorskih izvedbenih aktih, ki jih je potrebno upoštevati, da bo poseg skladen. Prav tako so v lokacijski informaciji navedena varovana območja, v katere sega parcela, in soglasodajalci, od katerih je potrebno pridobiti mnenja/soglasja (npr. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije).

Za zamenjavo ostrešja ne potrebujete gradbenega dovoljenja, niti soglasja občine (glej vprašanje št. 8. Kaj je manjša rekonstrukcija?), je pa treba upoštevati določbe občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) glede oblikovanja objektov (npr. barva strešne kritine). Ta dela se izvajajo na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, po izvedbi del pa mora strokovnjak s področja gradbeništva še pisno potrditi ustreznost izvedenih del.

8. Kaj je manjša rekonstrukcija? Kako vložim vlogo za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji?

Gradbeni zakon (GZ-1) (PISRS), ki se uporablja od 1. 6. 2022, uvaja nov pojem manjša rekonstrukcija, kamor sodijo dela, ki presegajo vzdrževalna dela na objektu, hkrati pa se ne uvrščajo več pod rekonstrukcijo. To so gradbeni posegi, za katere ni več potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je pa v nekaterih primerih potrebno pridobiti soglasje občine. Manjša rekonstrukcija so tako dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero se ne ogroža stabilnost konstrukcije, zamenjava elementov javnega vodovoda, javne kanalizacije, večji preboji konstrukcije, vgradnja dvigal v notranjosti objekta in manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž. Z dnem 15. 10. 2030 bo za izvedbo manjše rekonstrukcije potrebna tudi prijava začetka gradnje na pristojni upravni enoti.

Katera dela so manjša rekonstrukcija določa Uredba o razvrščanju objektov (PISRS) (Uradni list RS, št. 96/22) ter Priloga 2 te Uredbe.

Vrste del, ki predstavljajo manjšo rekonstrukcijo in zanje ni treba pridobiti soglasja občine:

Za spodaj naštete vrste gradbenih del (točka 1. do 8.) ni treba pridobiti soglasja občine, je pa treba upoštevati določbe prostorskih izvedbenih aktov glede oblikovanja objektov in morebitne zahteve glede pridobitve mnenja ali soglasja s področja varstva kulturne dediščine.

Ta dela se izvajajo na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, po izvedbi del pa mora strokovnjak s področja gradbeništva še pisno potrditi ustreznost izvedenih del.

1. statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov,
2. zamenjava istovrstnih posameznih konstrukcijskih elementov, v katero spada na primer zamenjava ostrešja ali delov medetažne konstrukcije,
3. zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije,
4. dolbenje utorov in niš v nosilno konstrukcijo,
5. izvedba odprtin in večjih konstrukcijskih prebojev ter povečanje obstoječih odprtin v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posameznega konstrukcijskega elementa in niso širši od 2 m,
6. povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe do 2 m, pri čemer velikost povečanja odprtine ne sme presegati ene tretjine površine fasade,
7. novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade, na kateri se izvajajo preboji, od meje zemljišča drugega lastnika oddaljena več kot 2 m, pri čemer velikost novih prebojev ne presega ene tretjine površine fasade in noben preboj ni širši od 2 m,
8. vgradnja dvigala v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo.

Vrste del, ki predstavljajo manjšo rekonstrukcijo in je zanje treba pridobiti soglasje občine:

Za spodaj naštete vrste gradbenih del (točka 9. do 12.) je treba pridobiti soglasje občine glede skladnosti z občinskimi prostorskimi akti.

V primerih, ko gre za prizidavo zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala (točka 12.), je potrebno vlogi za izdajo soglasja občine priložiti mnenje dveh pooblaščenih strokovnjakov, in sicer s področja gradbeništva in arhitekture. Za ostala dela, s katerimi se povečuje prostornina objekta (točke 9. do 11.), pa je vlogi za soglasje občine treba priložiti le pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva.

9. Manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomeni izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu (npr. izvedba frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi, dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 0,3 m).
10. Prizidava nakladalnih ramp in klančin.
11. Izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška površine do 6 m².
12. Prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob stopnišča ali dvigala oddaljen od sosednjega objekta drugega lastnika več kot 4 m.

Vloga za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji:

Vlagatelj odda pisno zahtevo za izdajo soglasja k manjši rekonstrukciji na vložišču Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, po navadni pošti ali elektronski pošti obcina.vrhnika@vrhnika.si.

K vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo, ki jo pripravi pooblaščeni strokovnjak:

• dokumentacijo na nivoju IZP – situacijski prikazi in prikazi tlorisov, prerezov ter pogledov fasad obstoječega in predvidenega stanja,
• tehnično poročilo z opisom skladnosti s prostorskim aktom,
• pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka (1. točka 7. člena GZ-1).

Na podlagi Zakon o upravnih taksah (ZUT) (PISRS) (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) se za izdajo soglasja zaračuna taksa v višini 22,60 EUR (4,50 EUR za vlogo po tar. št. 1 in 18,10 EUR za soglasje po tar. št. 3).

Upravno takso je možno plačati v sprejemni pisarni Občine Vrhnika (z gotovino) ali z nakazilom na TRR št.: SI56 0134 0540 0309 140, sklic 11 76406-7111002-9301 z obvezno navedenim imenom plačnika in namenom nakazila. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o plačilu takse.

Vloga za izdajo soglasja – manjša rekonstrukcija

9. Kdaj je potrebna prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta?

Gradnja začasnega skladiščnega objekta je v skladu s 284. členom Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (PISRS) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26) možna na podlagi prijave začetka gradnje brez gradbenega dovoljenja, vendar ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve.

Investitor mora pred pričetkom postavitve začasnega skladiščnega objekta prijaviti začetek gradnje na pristojni občini, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja.

Začasni skladiščni objekt je objekt, namenjen skladiščenju nenevarnih snovi ob obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektih, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja, na območjih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, in sanitarni objekt ob obstoječih objektih na navedenih območjih, če je postavljen le enkrat in ne več kot za tri leta.

K prijavi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo, ki jo pripravi pooblaščeni projektant:

• grafične priloge  oz. projektna dokumentacija za izvedbo skladiščnega objekta (prikaz umestitve objekta v prostor na katastrskem načrtu in izris objekta)  in opis lastnosti objekta: montažni elementi začasnega skladiščnega objekta ne smejo biti izdelani iz betona, razen predizdelanih sider in betonskih talnih uteži;
• mnenje pooblaščenega inženirja s področja požarne varnosti, če je odmik od sosednjih objektov manjši od 5 m;
• pooblastilo (če zahteve ne vlaga investitor/lastnik).

Iz prijave začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta ter priloženih prilog mora biti razvidno upoštevanje 2., 5., 7. in 8. člena Pravilnik o začasnih objektih (PISRS) (Uradni list RS, št. 79/22). Čas postavitve začne teči osem dni od evidentirane prijave začetka gradnje. Kot evidentiranje prijave začetka gradnje se šteje soglasje občine k priglašenemu posegu v prostor.

Pogoji za postavitev začasnega skladiščnega objekta:

• ne sme biti višji od 10 m, merjeno od tal do vrha konstrukcije, in ne sme presegati bruto tlorisne površine 1000 m²,
• v montažni izvedbi ali kot objekti proizvodi,
• v skladu s standardom SIST EN 13782 Začasne konstrukcije – Šotori – Varnost,
• ne sme imeti lastnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture lahko pa se priključi na obstoječe priključke,
• je zemljišče, na katerega se postavi, del gradbene parcele obstoječih proizvodnih ali skladiščnih objektov, v katerih se že izvaja dejavnost investitorja,
• ima ustrezen odmik od sosednjega objekta investitorja ali od sosednje tuje nepremičnine,
• je evidentirana prijava začetka gradnje.

Na podlagi Zakon o upravnih taksah (ZUT) (PISRS) (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) je treba za prijavo plačati takso v višini 4,50 EUR po tar. št. 1.

Upravno takso je možno plačati v sprejemni pisarni Občine Vrhnika (z gotovino ali s plačilno oz. kreditno kartico) ali z nakazilom na TRR št.: SI56 0134 0540 0309 140, sklic 11 76406-7111002-9301 z obvezno navedenim imenom plačnika in namenom nakazila. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o plačilu takse.

Prijava začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta

10. Kaj je lokacijska preveritev?

Lokacijska preveritev (LP) je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina na podlagi posameznih potreb v prostoru izvede manjše spremembe izvedbene regulacije prostora tako, da:

1. zaradi ohranjanja posamične poselitve preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena v OPN, in določi prostorske izvedbene pogoje;
2. za doseganje gradbenega namena dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN ali OPPN;
3. zaradi smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora.

A: LP za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi (namenska raba A)

Z LP se lahko velikost stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve, kot je določena v OPN, poveča ali zmanjša za največ 20 odstotkov, vendar pa povečanje ne sme preseči 600 m² glede na izvorno določen obseg stavbnega zemljišča posamezne posamične poselitve v OPN, ne glede na število izvedenih LP.

B: LP za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev

Če investicijska namera zaradi objektivnih okoliščin ne izpolni posameznih prostorskih izvedbenih pogojev iz OPN ali OPPN, lahko občina z izvedbo LP dopusti individualno odstopanje od takih pogojev. Občina lahko z LP določi tudi podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za izvedbo take investicijske namere. Taka LP velja 5 let.

C: LP za omogočanje začasne rabe prostora

Če občina v prostorskem izvedbenem aktu ne določi prostorskih izvedbenih pogojev za začasno rabo prostora, jo lahko omogoči z izvedbo LP.

Podrobnejše pogoje za izvedbo LP določajo 135. – 137. členi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (PISRS) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US, 75/25 in 14/26.

Postopek lokacijske preveritve:

1. Pobudnik najame prostorskega načrtovalca, ki izdela elaborat LP (strošek izdelave elaborata je strošek pobudnika)
2. Pobudnik poda pobudo za izvedbo postopka LP na obrazcu Pobuda-za-izvedbo-postopka-lokacijske-preveritve_ZUreP-3.docx, elaborat ter ostale potrebne priloge na občino
3. Občinski urbanist poda mnenje na pobudo/elaborat
4. Če je mnenje pozitivno, pobudnik plača občinsko takso v višini 1.500,00 eur – na podlagi Odloka o taksi za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 471/19) pdf
5. Občina pridobi mnenja nosilcev urejanja prostora (npr.: Ministrstva za kmetijstvo v primeru širitve namenske rabe A, Ministrstva za kulturo v primeru spremembe prostorskih izvedbenih pogojev v območju kulturne dediščine)
6. Občina javno razgrne elaborat in obvesti lastnike sosednjih zemljišč
7. Občina sprejme stališča do pripomb javnosti
8. Župan predlaga sprejem sklepa o LP občinskemu svetu