Znani Vrhničani

Franc Grom

Življenska pot

Življenje Franca Groma se je začelo nekega jesenskega dne, natančneje 23. novembra, leta 1940. Prvi pogled v svet je bila Stara Vrhnika, ki pa skozi vseh 63. let, katerih letos šteje g. Grom, ostala rodna in domača vas. Spomine na zgodnje otroštvo predvsem zaznamujejo športni dogodki. »Moj ded je bil tisti, ki je nas, vaško otročad, zbral vsako nedeljo ter za nas priredil razna športna tekmovanja.«, se spominja Franc. Igrali so hokej z žogo, tekmovali so v teku, suvali so kroglo v dolino, tudi nogomet je bil priljubljena igra med otroci, toliko manj pa med bližnjimi kmeti, ker so vsi travniki postajali sumljivo pomendrani. Veliko veseja so Francu prinesli tudi gorski pohodi s stricem. »Res sva uživala. Hodila sva počasi, od koče do koče, veliko sva videla.«, in prehodila Karavanke v treh tednih, pripoveduje Franc. Brezskrbnih dni, polnih igre pa je bilo tudi za mladega Franca konec. Nastopila so leta guljenja šolskih klopi. Šola je bila takrat nekoliko drugače organizirana; štiri leta osnovne šole, nato pa še štiri leta nižje gimnazije, šele nato je lahko padla odločitev za poklic. Franc bi zlagal kemijske formule, se igral z vodiki, fosforji, magneziji in ostalimi molekulami, starši pa so rekli strojnik bo! In strojnik je postal.

Štiri leta srednje strojne šole v Ljubljani pa so prinesle tudi kar nekaj sprememb. Predvsem selitev od doma za dve leti, saj prometne povezave med Vrhniko in Ljubljano vsekakor niso bile tako ugodne, kot so za sedanje študente. Franc je tudi kot zadnja generacija, pred ukinitvijo mature za kar dolga leta, opravljal maturiteti izpit. Sledila pa je zaposlitev v Iskri in s tem resno, realno življenje, ki v tistem času ni dopuščalo svobodnjaških in umetniških navdihov. Hobiji v tem času so bilo delo samo; služba, gradnja hiše in družinsko življenje so bila glavna vodila tedanjega življenja. Ko pa se je Francovo življenje začelo premikati proti zasluženi »penziji«, pa se je začelo drugo obdobje. Posrečen povod ga je popeljal k velikemu hobiju, po katerem Franca Groma poznamo kot znanega Vrhničana, to je seveda umetniška izdelava Vrhniškega pirha. Prvo priznanje na tem področju mu je dal spoštovan slovenski profesor, dr. Janez Bogataj, s katerim sta kasneje tudi sodelovala.


Franc Grom kot osebnost

»Imam profesionalno poškodbo, in sicer rad predalčkam stvari.«, se smeje g. Grom. Pravi, da ima zaradi svoje profesije rad urejene, simetrične, pač popredalčkane stvari. Od stvari in ljudi, ki so mu križali življensko pot, se je naučil pomembne resnice: »Stvari ali pa ljudje so takšni kakoršnji so. Lahko se pretegneš, da bi jih spremenil, lahko pa jih poskušaš sprejeti in iz njih potegniti najboljše. Lahko uživaš ali pa se jeziš. Jaz raje uživam.« Tako se trudi uživati v vsaki stvari, užitek pa prinese uspeh, morda dobra ideja, preživljanje časa z družino. Franc je svojo družino začel ustvarjati, ko se je leta 1964 poročil z ženo Matejo. Leto pozneje se mu je rodil edinec Zoran, katerega dve hčerki zdaj pestrita dedkovo življenje. Družina Grom pa je skozi dolga leta gojila družinsko tradicijo počitnikovanja. Po srečnem naključju so odkrili otok Pag, kjer so leto za letom, dolgih trideset let preživljali letne počitnice. Pa ne v kakšnem hotelu! Taborili so na divji plaži in se imeli fantastično. Družinska tradicija pa je bil tudi tek na smučeh, ki je bil v Sloveniji zelo priljubljen šport. Številne slovenske družine so se udeleževale tekmovanj v teku na smučeh in Gromovi niso bili izjema. Na Stari Vrhniki še zdaj vsako leto poteka tekmovanje v teku na smučeh, največ tekmovalcev pa nosi priimek Grom.
Poleg tega, da je Franc Grom znan umetnik vrtanja luknjic v jajce, pa mu ležijo še mnoga ročna dela. V domači hiši se bohoti umetelno izdelano pohištvo, ki takoj pade v oči, kot nekaj zelo lepega. Vse okoli hiše je njegovo delo, govorim namreč o kamenih zidovih in ograjah. Prava paša za oči. Celo umetnijo naredi celo iz lešnika, še in še dobrih idej in izvrstnih izvedb Franca Groma.


Življenje znane osebnosti

»Dober občutek je to, če te kdo prepozna po tvojem delu.«, resno pravi Franc in hudomušno nadaljuje: »Se počutiš kot medijska zvezda!«. Pa saj to tudi je. Kar nekaj je že televizijskih prispevkov o mojstru z Vrhnike, da ne govorimo o samostojnih oddajah ali pa številnih knjigah slovenske etnografske stroke, katere prav gotovo ne izpustijo imena Grom, v povezavi s pirhom, enim in edinstvenim, ki prihaja samo iz Vrhnike, pa prav nikjer drugje po svetu ne zasledite česa podobnega.
Prav poseben dogodek pa je g. Grom zabeležil v svoj spomin in ga šteje kot čast. Nekega dne se sprehaja po Stritarjevi ulici v Ljubljani, ko se kolona avtomobilov ustavi, voznik enega izmed avtomobilov odpre vrata in pobara našega mojstra, če bi pa le on bil tisti umetnik iz Vrhnike, ki pirhe vrta. Poleg takih utrinkov pa si v čast lahko Franc Grom šteje tudi mnoge obiske iz daljnih dežel, kot so Japonska ali Amerika. Ali pa številne razstave v številih deželah, tudi zahvalno pismo iz Bele hiše, s podpisom Billa Clintona in seveda posebno naročilo japonskega cesarja, ki si je zaželel imeti Vrhniški pirh v svoji zbirki umetnin. Posebna čast pa je tudi naslovnica knjige Mojstrovine Slovenije, avtorja dr. Janeza Bogataja, za katero so od več, kot tristotih umetiških del, izbrali pirh Franca Groma.





KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00