- Občina Vrhnika
- Občina Vrhnika - Pobratene občine - Kulturna dediščina - Naravna dediščina - Zgodovina Vrhnike - Znani Vrhničani - Domača in umetna obrt - Župan in podžupana
- Občinska uprava
- Občinski svet
- Nadzorni odbor
- Krajevne skupnosti
- Javni zavodi in ustanove
- Društva
- Gospodarstvo
- Informacije jav. značaja
- Naš časopis
- Predpisi
- Razpisi, natečaji, naročila in namere
- Vloge in obrazci
- Dokumenti v javni obravnavi
- Energetsko svetovalna pisarna Ensvet
- Lokalno
- Projekti
- Prostorski akti v pripravi
Znani Vrhničani
Ivan Cankar | Simon Ogrin | Jožef Petkovšek | Karel Grabeljšek | France Kunstelj | Ivan Jager | Franc Jager | Karel Štirn | Mojca Suhadolc | Aljoša Grom | Aleš Ogrin | Franc Grom | Sara Živkovič | Matej Sternen | Robert Trampus
Ivan Jager (1871-1959)
Kratka zgodovina mladih let
Ivan Jager je bil rojen 16. maja 1871 v bližini Bistre pri Vrhniki v železniški čuvajnici. Ljudsko šolo je obiskoval na Uncu pri Rakeku, realko pa v Ljubljani. Tu je bil njegov profesor Fran Levec, ki je znal mlademu Jagru in njegovim sošolcem vzbuditi močno ljubezen do slovanstva in še posebej do slovenske kulture. V nekem pismu iz leta 1933 ga Jager omenja kot svojega drugega očeta. Idealom, ki mu jih je vcepil profesor Levec, je ostal zvest vse življenje. V času šolanja na realki se je z napredno mislečimi in zavednimi sošolci organiziral v tajnem društvu Sloga. Leta 1891 se je zaposlil kot domači učitelj v Ribnici pri sodniku Erhatiču. Potem je odšel na Dunaj. Študiral je tehniko in kasneje postal asistent pri prof. Gruberju. Tam se je družil z arhitektoma Jožetom Plečnikom in z Maksom Fabianijem ter z literati Ivanom Cankarjem, Rajkom Nahtigalom, Vladimirjem Levcem in Otonom Župančičem. Poleg osnovnega študija arhitekture ga je navduševalo raziskovanje narodne ornamentike.
Ivanovi prvi dosežki


Generacija pomembnih arhitektov

Leta 1902 je iz Pekinga odšel preko Japonske v ZDA, kjer je imel sorodnike. V Minneapolisu (Minnesota) si je leta 1904 sezidal hišo na Red Cedar Lane št. 6 in je tudi sicer zelo aktivno posegal v urbanistični razvoj "svojega" mesta. Še danes je znan kot "graditelj Minneapolisa". Njegov sodelavec in prijatelj v novi domovini W. G. Purcell (Sullivanov učenec) ga omenja kot prvega, ki je v ZDA formuliral revolucionarno načelo, da je arhitektura umetnost z omejitvami (lupino) oblikovanega prostora, vendar pa so to načelo v Ameriki začeli upoštevati šele nekaj desetletij kasneje. Do vsega tega pa je prišel z opazovanjem in z izkušnjami, ki jih je dobil na Kitajskem, ko je upošteval predloge tamkajšnjega arhitekta Ta-Yu. V razpravi What the Engineer Thinks je predlagal, da bi nadomestili pet klasičnih redov arhitekture s petero elementi (glina - opeka, kamen, les, kovina in vlakna) in z združenjem devetih osnov kitajskega dobrega vladanja v 14 zapovedi, ki naj bi bile moralna osnova arhitekture. Svoje nove ideje je uresničil in tudi preizkusil na otoku, ki ga je prav za to tudi kupil na jezeru Lake Vermilion v Minnesoti.
Ivan v prvi svetovni vojni

Po vrnitvi s solunske fronte je dalje razvijal svoj filozofski pogled na arhitekturo. Pri tem je analiziral odnos arhitekture do kmetijstva, astronomije, kemije, geologije, verstva, zdravilstva, sociologije in zgodovine, torej do sil, ki arhitekturo sooblikujejo in o njej tudi odločajo. Njegovo vodilo je bilo "misliti, iskati, preizkušati, ustvarjati". Za to pa arhitekta usposobijo okus in njegova pridnost, pogum, domiselnost in obzirnost. S tem se Jager uvršča med mislece, ki so postavili temelje ameriški arhitekturi. Plečnika je imel za podobnega genija, kot je bil Michelangelo (tako je izjavil Božu Škerlu), za genija, kakršen se rodi na petsto let. S tem je vzbudil pri Purcellu veliko zanimanje za Plečnikovo delo. V pismu Jožetu Plečniku piše Purcell leta 1925: "John Jager je posvetil Minneapolisu okrog dvajset let dela, na katero bi bili Vi ponosni. On je eden naših najbistrejših mislecev o vsem, kar zadeva estetiko, v zadnjih letih je izvršil ogromno delo v filozofskem raziskovanju skupnih rasnih temeljev."
Zaključek

Jagrov študijski material je danes zbran in hranjen v arhivu The Cave v Minneapolisu in tako dostopen raziskovalcem.
URADNE URE
Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00
Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00
Petek
8.00 - 13.00
Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00
Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00
Petek
8.00 - 13.00





