• Občina Vrhnika
  

  -	Občina Vrhnika
  -	Pobratene občine
  -	Kulturna dediščina
  -	Naravna dediščina
  -	Zgodovina Vrhnike
  -	Znani Vrhničani
  -	Domača in umetna obrt

• Župan in podžupan
• Občinska uprava
• Občinski svet
• Nadzorni odbor
• Krajevne skupnosti
• Javni zavodi in ustanove
• Društva
• Gospodarstvo
• Informacije jav. značaja
• Naš časopis
• Predpisi
• Razpisi, natečaji, naročila in namere
• Vloge in obrazci
• Dokumenti v javni obravnavi
• Energetsko svetovalna pisarna Ensvet
• Epidemija koronavirus (COVID-19)
• Lokalno
• Projekti
• Prostorski akti v pripravi

Znani Vrhničani

Karel Grabeljšek (1906-1985)

Pisatelj Karel Grabeljšek je Višjo pedagoško šolo končal 1938 v Zagrebu. Poučeval je v Trbovljah in na Vrhniki.
V partizanih je bil od leta 1942, kjer se je ukvarjal z novinarstvom, prav tako pa tudi po vojni. Bil je urednik pri Ljudski pravici in Kmečkem glasu.
S pisateljevanjem je pričel že pred drugo svetovno vojno (povest "Sirene tulijo..., 1933) dokončno pa se je uveljavil šele po njej s partizanskimi zgodbami, od katerih so mnoge vezane na širše področje Vrhnike. Pravo spodbudo za pisanje mu je dala NOB.

Sprva je pisal črtice in novele, ki so izšle v zbirkah "Za svobodo in kruh" (1947), "V novi svet" (1950) in "Žive brazgotine" (1955).
Potem so izšli trije romani iz partizanskega boja v Dolomitih: "Dolomiti se krušijo" (1955), "Pomlad brez lastovk" (1957) in "Most" (1959). Najpomembnejši pa je roman "Med strahom in dolžnostjo" (1967), ki s prepričljivo epsko silo, ustrezno časovno in prostorsko barvitostjo prikazuje kmečke usode v partizanskih časih, v duhu socialnega realizma, s poudarkom na človekovem trpljenju, njegovih notranjih sporih in moralnih odločitvah. Roman spada med najboljša prozna dela s partizansko tematiko.
Roman "Bolečina" (1973) se dogaja po vojni, vendar je vojni čas navzoč, roman "Nioba" pa je podoba trpeče slovenske matere.

Obsežno je Grabeljškovo mladinsko delo, v katerem prav tako prevladujejo partizanske snovi ("Zgodbe kurirja Tinčka", 1969; "Najmlajši partizan", 1973;...itd.).
Tudi o sebi je zapisal kako besedo. Prostodušno in z dobršno mero humorja je opisal svoje partizanske akcije; "Moje akcije" (1976), partizansko opremo "Moja partizanska oprema" (1975); in partizansko življenje nasploh. Čeprav je hudomušno iskal predvsem smešne strani partizanjenja, s tem ni prikrival ne bridkosti ne težav.
To Grabeljškovo pisanje sodi med najboljše, kar je bilo pri nas napisanega za mladino o narodnoosvobodilnem boju. Bralcem to obdobje predstavi nevsiljivo, brez poveličevanja, a živo in prepričljivo.

Za partizanskimi je Grabeljšek segel še v otroška leta in napisal je "Cerkvenega mačka". Knjiga je izšla dobro leto pred pisateljevo smrtjo in je sklenila njegovo delo. Na tristo straneh je popisal svoje otroštvo tja do pubertete. Pred bralcem zaživi Vrhnika pred prvo vojno in med obema svetovnima vojnama, klanec siromakov, revščina in pomanjkanje, otroške igre, življenje v cerkvi svetega Pavla in okoli nje, šola in prva ljubezen.
Njegovo izbrano delo je izšlo leta 1975 (ur. Milko Štolfa). Grabeljšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, in sicer leta 1948 in 1976.
Osnovna ideja Grabeljškovega pisanja je mimo protesta proti nesmiselnosti in grozotnosti vojne, mimo heroizma borcev in kmečkega zaledja, mimo poudarjenih moralnih dilem, vendarle zaobseženo s prvotno zgodovinsko ter zgodovinsko-idejno resničnostjo stvari. (Slovenska književnost 1945-1965).

Viri: Enciklopedija Slovenije, DZS, Ljubljana, 1999. Slovenska književnost 1945-1965. Otrok in knjiga, let. 22, Obzorja Maribor, Maribor 1986.