Arhiv

NOVICE

13. 03. 19

Zapustil nas je častni občan Občine Vrhnika Ivan Malavašič



Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil Ivan Malavašič, vsestranski umetnik, ki je leta 2016 prejel najvišje občinsko priznanje, naziv Častni občan Občine Vrhnika.


 

 

Ivan Malavašič,

vsestranski slovenski umetnik se je rodil leta 1927 na obrobju podlipske doline v Rovtah. Bil je najstarejši otrok v družini. Šolo je obiskoval v Podlipi in se leta 1950 poročil in si prav tu ustvaril dom in družino s štirimi otroki. Zaposlen je bil v Industriji usnja Vrhnika in že zgodaj začel pisati in objavljati kratke zgodbe in črtice v glasilu Usnjar, kasneje tudi v Kmečkem glasu, Ognjišču in Družini. Po upokojitvi je začel s pisanjem daljših besedil, povesti in romanov. V delih opisuje predvsem preprostega podeželskega človeka, ki je prežet z dobroto in ljubeznijo in se venomer bojuje za svoj košček kruha, pa tudi človeka z iskrenim smislom za veselje in humor. Je eden tistih ustvarjalcev, ki je izredno globoko prodrl v slovensko dušo.

Že od mladih let se je posvečal tudi slikarstvu. Obiskoval je slikarsko šolo pri profesorju Rajku Slaperniku, društvu Klas in Likovnih samorastnikih. Njegove upodobitve, izražene v oljnih barvah, so raznolike in se pogosto navezujejo na podobe iz resničnega življenja, uveljavil pa se je tudi kot portretist. Leta 1970 je sodeloval na Taboru slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Priredil je več skupinskih in samostojnih razstav, samo podobe svoje rodne podlipske doline je postavil na ogled več kot štiridesetkrat. Njegove slike so izobešene po vsej Vrhniki in njeni okolici, mnoge krasijo stene poslovnih prostorov in zasebnih zbirk, nekatere so našle nove lastnike širom po Sloveniji, pa tudi izven meja naše domovine, v Ameriki in Avstraliji.

Napisal je zelo veliko pesmi, ki so izšle v več pesmaricah. Nekatere so morda pozabljene, mnoge od njih pa so bile javno predstavljene na raznih prireditvah. Številne so uglasbili narodnozabavni ansambli, nekatere med njimi so celo ponarodele in jih prepevajo po vsej Sloveniji. Izdal je zbirko Pesmi iz Podlipe, v kateri so objavljene izbrane pesmi, ki so postale uspešnice priznanih narodnozabavnih ansamblov, kot so godci Lojze Slak, Franc Mihelič, Otavio Brajko, Bratje Poljanšek, Anton Rus, Jože Kreže in drugi in tako prispeval velik delež v zakladnico slovenske glasbe.

Poleg pisanja in slikanja mu je bilo v veliko veselje pritrkavanje. Melodije zvonov so na njegov obraz vedno izvabile nasmeh in zadovoljstvo. V mlajših letih je bil prostor med zvonovi cerkvenega zvonika njegovo pogosto mesto. Svoje znanje pritrkavanja je širil tudi na mlajše. Da bi se ta zvrst umetnosti ohranila in še spodbudila je za pritrkovalce napisal priročnik z naslovom Pesmi slovenskih zvonov, kar je prava redkost. V mlajših letih je pel v tovarniškem pevskem zboru, se preizkusil v dramskih skupinah in gostoval po okoliških vaseh kot humorist. Napisal je tudi nekaj besedil za igre. KUD Podlipa-Smrečje je eno izmed njih z naslovom Ljubezen v Podhrastu uprizoril leta 1991 v domačem kraju. V času, ko je zaradi bolezni svoje žene prihajal k njej na obisk v Dom upokojencev na Vrhniki, je tam ustanovil pevski zbor in ga več let vodil. Kot zborovodja je bil aktiven tudi v Podlipi, kjer je vodil cerkveni pevski zbor, istočasno pa je bil tudi organist v domači cerkvi.

Napisal je okrog 120 romanov in povesti, okrog 130 črtic in 1800 pesmi. Širšemu slovenskemu bralstvu je znan kot izrazito duhovit pisatelj povesti in romanov. Kar je prišlo izpod njegovega peresa, ni bila zapletena zgodba brez začetka in konca, ampak smiselno povedana ljudska pripoved, navadno napisana v šaljivem tonu, kar je za slovenske pisce redkost. Ivan Malavašič velja za enega začetnikov Kmečke knjižne zbirke, ki jo je leta 1972 začel z izrednim uspehom izdajati Kmečki glas in postal eden stebrov te zbirke. Nekatere črtice in humoreske so bile objavljene pod psevdonimom Erazem. Knjižna dela so izšla pri različnih založbah, med drugimi pri celjski Mohorjevi družbi, založbi Ognjišče, v samozaložbi, od leta 2005 pa jih je izdajala Založba Koščak.

V času svojega ustvarjanja je za svoja dela prejel številna priznanja. Zlato plaketo Ivana Cankarja v letu 2000, ki mu jo je podelila občina Vrhnika, več priznanj in zahval od narodnozabavnih ansamblov za katere je pisal pesmi, Orfejevo priznanje, nagrado za življenjsko delo dr. Feryja Souvana, z ukazom predsednika Josipa Broza Tita je bil leta 1977 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, za dosežene uspehe pri delu, ki ima pomen za socialistično izgradnjo države, domača podlipska priznanja, priznanja za pritrkavanje in še mnoga druga. O njem je leta 2004 v diplomski nalogi pisala tudi Andreja Potočnik na temo literati-slikarji. Pogosto pa so o njem poročali tudi razni časniki. Intervju z njim je objavila tudi revija Družina.

Ivan Malavašič je bil od leta 1998 član Društva slovenskih pisateljev in mladinski pisatelj. Zaradi bogatega raznolikega ustvarjanja že dolga leta uživa sloves vsestranskega slovenskega umetnika. Za vedno bo zapisan v zgodovino uspešnih slovenskih piscev povesti in romanov, ki s svojimi deli prispevajo k ohranjanju ljudskega izročila.

Avtor je v knjigi Spomini napisal o sebi: »Različne so poti človeškega življenja, različne po dolgosti in vsebini. Nekatere so bolj vesele, druge manj, kakor že. Po navadi pa je tako, da je vsakega nekaj. In ko se človek znajde blizu tam, kjer se po navadi pot konča, se ozira nazaj na prehojeno pot in včasih pomisli, da bi marsikaj drugače ravnal, če bi mu bilo dano še enkrat začeti od začetka. Morda bi bilo res drugače, toda le kdo mora vedeti, če ne bi bilo tisto še slabše?

V mojem preteklem življenju je bilo včasih tako, da so razmere narekovale moja dejanja; šele ko sem se upokojil, sem postal bolj sam svoj gospodar.

Vojna mi je zaznamovala mladost in najlepša leta in tega se ni dalo preprečiti!

Vrstili so se lepi in manj lepi dogodki in leta so minevala hitro, da se človek čudi.

Veliko sem slikal in pisal, pritrkaval in igral na orgle, morda bo kaj ostalo za menoj, morda pa bo končalo na smetišču.

To pa vem, da sem se trudil, resnično trudil, da bi naredil tudi kaj dobrega! Tudi zaradi tega sem nekoliko bolj zadovoljen!

Na kratko sem opisal svojo pot. Sodba je vaša! «

 


OSTALE NOVICE

Prikaži vnose za leto in mesec
23. 03. 19Eksplozivno sredstvo na območju Zaplane uspešno uničeno
23. 03. 19Eksplozivno sredstvo na območju Zaplane
22. 03. 19Tovarna Kemis: Gradbeni inšpektorat je že tretjič zavrnil vrhniško občino
22. 03. 19Na primorski avtocesti ponoči zagorel avtobus
22. 03. 19Danes vrata odpira mednarodni zbirateljski sejem Collecta
21. 03. 19Spomladanski koledar dogodkov
21. 03. 19Pametne vasi: omizje za ohranitev podeželja
21. 03. 19Nasvet Arsa: V Planico s sončnimi očali in sončno kremo
20. 03. 19Obveščamo vas, da je AED tudi na gasilskem domu v Verdu
20. 03. 19Lutkovna predstava v četrtek (jutri) ODPADE!

KONTAKT

Telefon:
755-54-10

Fax:
750-51-58

URADNE URE

Ponedeljek
8.00 - 12.00
13.00 - 15.00

Sreda
8.00 - 12.00
13.00 - 17.00

Petek
8.00 - 13.00